Nekaj ključnih nasvetov pri izpuščanju
Izpuščanje je nekaj kar ponovno oživi naravni tok čustev. Kadar čustva potlačimo ali neprimerno izrazimo je to v nasprotju z naravnim tokom.
Zelo mi je pri srcu analogija potoka.
Voda v sredini potoka je hitra, bistra in čista, ter predvsem polna življenja in energije. Takšna so tudi naša čustva, kadar jim dovolimo, da tečejo svoj naravni tok.
Ob robovih potoka pa voda teče precej počasi. Tu se nabirajo vse umazanije, ki jih voda nosi in je zato lahko motna. Sem ter tja lahko opazimo tudi majhne zalive kjer ujeta voda takorekoč stoji na mestu. Tu je stanje še hujše saj se lahko razvijajo najrazličnejše bakterije, kar naredi vodo še bolj oporečno.
Z našimi čustvi se dogaja podobno, ko se jih oklepamo, potlačimo ali neprimerno izražamo, saj se s tem premikamo proti robu potoka, zaviramo naravni tok čustev, ter lahko celo obstanemo v kakšnem rokavu potoka.
Ko uporabljamo tri osnovna vprašanja za izpuščanje je dobro paziti na sledeče:
Vedno izpuščamo le to, kar čutimo sedaj v temu trenutku. Če izpuščamo čustva in občutke, ki jih imamo glede kakega dogodka iz preteklosti, se osredotočimo na to kar sedaj čutimo o tistem dogodku in ne na tisto kar smo čutili v preteklosti.
Prav tako si dovolimo, da izpuščamo dejansko tisto kar sami čutimo sedaj in ne morda nekaj kar mislimo, da bi morali čutiti, ali kar nam celo drugi pravijo, da bi morali čutiti.
Ko se sprašujemo ali lahko izpustimo kakšno čustvo ali občutek, ali bi ga izpustili in kdaj bi ga izpustili, sprašujemo le Sebe.
Če vprašanje naslovimo na čustvo ali občutek, ki ga čutimo, bo le to zagotovo negativno. Npr. če čutimo žalost ali jezo in vprašamo žalost ali jezo če ju lahko izpustimo, bo odgovor zagotovo ne.
Prav tako ne sprašujemo svojega uma. Um je čudovito orodje a zelo slab gospodar. Če vprašamo um ali lahko izpustimo žalost, nam bo le ta pričel servirati cele zgodbice in povesti zakaj ni dobro izpustiti žalost in v kakšnih primerih bi to bilo to sicer mogoče in na kakšen način ter pod kakšnimi pogoji. Za vsem tem bi potekali komentarji in komentarji o komentarjih in komentarji o komentarjih o komentarjih, ipd…
Vedno sprašujemo le Sebe oziroma svoje srce. Odgovorimo čim bolj spontano in preprosto tako kot čutimo. Če je odgovor ne, je v redu. In če je odgovor da, je tudi v redu.
Lepota te metode je ravno v temu, da ne moremo odgovoriti napačno, ne moremo je izvajati narobe, in nič ne more iti narobe.
Najslabše kar se lahko zgodi pri izpuščanju je, da se nič ne zgodi. Torej so vsakršni strahovi glede izpuščanja odveč. Če vas je kaj strah izpustiti, izpustite najprej ta strah.
Če se vam pri izpuščanju zatakne, oziroma česa ne morete izpustiti. Izpustite občutek želje, da bi to spremenili oziroma se “odtaknili”.
Nenazadnje, zelo pomaga, kadar izpuščate s kom drugim ali v skupini. Vsi ti nasveti postanejo precej bolj jasni in samoumevni, ko dejansko izpuščate. Le razmišljanje o izpuščanju in poskušanje razumeti kaj je izpuščanje, pomaga le delno in pogojno. Zato vas vabim, da se pridružite skupini, kjer bo vse to postalo dosti bolj jasno.