Izpuščanje brez razloga
Običajno izpuščamo neželena čustva in občutke iz vsaj dveh glavnih razlogov.
Nenaklonjenost in odpor
Prvi je, kadar nam tisto kar čutimo oziroma doživljamo ni všeč in to želimo spremeniti. Se pravi čutimo nenaklonjenost in odpor do določenih občutkov oziroma doživetij.
Primer za prvi razlog bi na primer lahko bil, kadar nas nekdo razjezi, postanemo jezni in nam morda ta občutek ni všeč, zatorej ga želimo izpustiti. Ali pa nam v petek popoldne šef naloži dodatno nujno delo in tako moramo ostati v službi dlje, kot smo načrtovali, kar nam povzroči stres in nelagodje, katerega bi se radi znebili.
Navezanost na izid
Drugi razlog pa je, kadar želimo nekaj doseči oziroma pridobiti, opuščamo tisto, kar nam je v napoto, oziroma tiste občutke, ki nam preprečujejo, da bi želeno dobili.
Primer za drugi razlog pa bi lahko bil, kadar želimo na primer kupiti novo stanovanje, nam to običajno vzbuja celo kopico neprijetnih čustev in občutkov, kot so strah, dvomi, stres, občutek ali sem sploh sposoben, občutek, da nas morda lahko kdo prevara in podobno. Vsi ti občutki so seveda v napoto in se jih želimo znebiti.
Vedno kadar opuščamo z razlogom, oziroma z nekim konkretnim ciljem, ki ga želimo doseči, je prisoten tudi občutek navezanosti na izid izpuščanja. To nam običajno povzroča, da se zadržujemo in ne izpustimo v celoti.
Po eni strani smo navezani na želeno in hkrati bolj ali manj čutimo odpor ali nenaklonjenost, do vsega kar je v napoto.
Onkraj navezanosti in odpora
Koristna vaja je, da vadimo izpuščanje brez razloga.
Recimo opazimo kakšno napetost ali neprijeten občutek, ki pa nam ne povzroča bistvenega neugodja. Četudi ni prisotne želje, da bi se tega občutka oziroma napetosti znebili, je to odlična priložnost, da vseeno izpuščamo.
Ali še bolje, odstranimo tudi ta razlog. Preprosto izpuščamo karkoli se pojavi v zavesti.
Bolj, ko si dovolimo izpuščati tovrstne občutke brez nekega globljega razloga, lažje bo postajalo izpuščanje in tudi bolj učinkovito bo. Izpuščanje brez razloga oziroma brez nekega konkretnega cilja, nas osvobaja objema neprijetnih čustev in občutkov še dosti hitreje, kot kadar izpuščamo z neko namero.
Navezani smo tudi na dobre občutke
Prav tako si lahko dovolimo izpuščati tudi tiste dobre oziroma pozitivne občutke, kot so na primer veselje, radost, pogum, sprejemanje in mir. Vem, da se to lahko marsikomu zdi nesmiselno. Le zakaj bi izpuščal dobre občutke?
Lahko da imamo prepričanje, da so dobri občutki redki in da se jih splača oprijeti, jih čim bolj zadržati, se jih okleniti, da bi le čim dlje trajali.
Vendar, ali ne izvira takšna miselnost iz občutka pomanjkanja?
Če si dovolimo izpuščati tudi dobre občutke, ugotovimo, da dobrih občutkov ne zmanjka. Ravno obratno. S tem odstranimo še tiste globlje navezanosti in se odpremo, da se še bolj pričnemo zavedati vrojene dobrote v naši biti.
Kdo ali kaj v resnici smo, onkraj navezanosti in odpora?
Tako pričenjamo spoznavati tisto zavedanje, ki je vedno prisotno pred, med in po vsaki izkušnji oziroma doživetju.
Ali smo mi vsi ti občutki in doživetja, ki vstopijo v zavest in jo prej ali slej zapustijo, ali smo mi tisto zavedanje, ki je priča vsemu?
Z izpuščanjem brez razloga pride zavedanje, katero v resnici smo, bolj do izraza, kot vsakršni začasni pojavi v zavesti. In s tem se nam prične razodevati naša resnična bit. Pričenjamo spoznavati kdo ali kaj v resnici smo.
Tudi Lester Levenson je dostikrat dejal:
Ne izpuščaj, da bi se dobro počutil
dobro se počuti, da bi izpuščal.