Kdor spet išče, ta najde…
Kako sem s pomočjo metode Sedona našel ček za 10 mio SIT?
Če se morda sprašujete, le kako je mogoče samo z »nekakšno tehniko za obvladovanje čustev« najti ček za 10 mio SIT, ki so ga Slovenske Novice namenile za nagrado v igri »Kdor spet išče, ta najde…«, si preberite tole zgodbico.
Metoda Sedona
Metoda Sedona je tehnika, ki nam pokaže, kako obuditi naravno sposobnost, ki jo vsi imamo, da opustimo vsako boleče ali neželeno čustvo. Pokaže nam kako lahko vsako omejitev, ki jo držimo v svojem umu, preprosto odvržemo. Najsi so to neželena čustva, kot so apatija, žalost, strah, jeza, stres, ipd. ali prepričanja, da nečesa ne zmoremo ali kakršnakoli omejitev katere se oklepamo, se je lahko s pomočjo metode Sedona zelo enostavno rešimo. To nam omogoči, da naredimo in dosežemo tisto, kar smo morda prej verjeli, da ni mogoče. Z drugimi besedami, odpre se nam popolnoma nov svet v katerem lahko dosežemo karkoli želimo – brez omejitev. In to samo z odstranitvijo ovir, ki jih nosimo v svojem umu.
Teden dni pred najdbo
Natanko teden dni preden sem našel ček sem bil na delavnici metode Sedona v Londonu. Ker sem pred približno letom in pol pustil službo in sem od tedaj živel izključno od svojih prihrankov, sem bil finančno že čisto na koncu. Tako rekoč svoj zadnji denar sem porabil za ta tečaj in prihodnji mesec bi ostal brez denarja. Razmišljal sem celo, da bom moral prodati svoj avto, da bom lahko še nekaj mesecev normalno živel.
Vendar, ker sem s pomočjo metode Sedona delal na svojem finančnem stanju, nisem bil prav nič v skrbeh glede denarja. Celo nasprotno. Vedel sem, da se bo prav vse uredilo. No, na tečaju sem uporabil tehniko metode Sedona za doseganje ciljev. Izbral sem si cilj »Odprt sem, da pridem do denarja na mnogo čudežnih in čudovitih načinov«. To ciljno izjavo mi je pravzaprav sugeriral sotečajnik, saj sam nisem imel prav nobene pametne ideje.
Metoda Sedona ima verjetno enega najbolj učinkovitih načinov, kako lahko dosežemo katerikoli cilj. Osnova je pravilno zastavljena ciljna izjava, ki jo nato uporabljamo, da iz podzavesti prikličemo vse omejitve v obliki čustev, ki jih nosimo v sebi o tem cilju in katere preprosto opustimo – eno po eno. Če to tehniko ponavljamo dovolj dolgo, da opustimo prav vse ali vsaj zadosti omejitev iz podzavesti, je naša pot do cilja le še formalnost. Na ciljih smo delali morda vsega skupaj pol ure. In to je bilo to. V nedeljo zvečer se je tečaj končal in v ponedeljek sem bil že na letalu nazaj za Ljubljano.
Igra se prične
V Ljubljani sem opazil množico jumbo plakatov o igri Slovenskih Novic »Kdor spet išče, ta najde…«. Sprva me niso pritegnili, saj iger na srečo nikoli ne igram. Vendar me je sredi tedna nekako pričel navdajati občutek avanture v stilu filmov o Indiana Jones-u. Ideja o iskanju zaklada me je pričela vedno bolj privlačiti. Tako sem si v četrtek prepisal seznam vseh namigov, ki so bili do tedaj objavljeni, na list papirja. Zanimivo je to, da niti pomislil nisem, da bi morda lahko našel ček. Zanimala me je samo igra – iskanje zaklada.
V petek me ja zagrabila nenavadna utrujenost in zaspanost zato sem večino dneva prespal. Proti večeru sem se zbudil in ugotovil, da sem popolnoma spočit in poln energije. To me je malo zaskrbelo, saj sem vedel, da ponoči ne bom mogel spati in se mi bo verjetno podrl spalni ritem. Ker nisem imel pametnejšega dela sem pričel surfati po internetu. Ni trajalo dolgo, ko sem čisto po naključju prišel na spletno stran slo-tech.com foruma kjer so debatirali o igri »Kdor spet išče, ta najde…«.
Ponovno sem se spomnil igre in pričel brati kaj vse so napisali. Prav zanimivo je bilo brati vsa ta različna mnenja in ideje kje bi zaklad lahko bil. Nekako v zgodnjih jutranjih urah je eden od udeležencev objavil najbolj svež namig. To je bil namig številka 9 »Celotna površina je 160 hektarjev«. Ko sem vpisal 160 hektarjev v iskalnik najdi.si je bil na prvem mestu zadetkov Strunjan. Poiskal sem še mapo tega kraja in navdal me je nekakšen občutek – to je to. Še nekaj časa sem spremljal forum in tudi precej drugih je prišlo do istega zaključka, da se ček verjetno skriva nekje v Strunjanu.
Sedaj sem bil v dilemi. Kaj sedaj? Po naravi sem precej zadržan in nisem nagnjen toliko k impulzivnim dejanjem. Vendar me je intuicija tako močno vzpodbujala, da sem se okoli pol tretje ure zjutraj vseeno odločil, da pojdem na morje. To je popolnoma v nasprotju z mojim običajnim vedenjem. Vendar po vsem opuščanju čustev z metodo Sedona so se očitno tudi moja nagnjenja nekako zmehčala, kar je sploh omogočilo, da sem se podal na to pot. Še vedno nisem razmišljal prav nič o denarju, temveč me je zanimala samo avantura in ideja o iskanju zaklada. Želel sem postati sodobni Indiana Jones in se podati vsaj na kratko avanturico.
Na morje
Torej oblekel sem jopo, vzel seznam vseh namigov, natisnil sem si mapo Strunjana, pobral iz kolesa edino delujočo baterijsko svetilko in se sredi noči odpravil na morje. Cesta je bila skoraj prazna. Prav nič se mi ni mudilo in sem zato peljal počasi. Čeprav je na forumu kar nekaj udeležencev dejalo, da se bodo tudi odpravili na morje, me to ni skrbelo. Nato se je pričelo.
Prehitel me je prvi avto v Mursko Soboško registracijo. Takoj sem pomislil, da je to morda eden od iskalcev, ki me bo prehitel. In nato drugi avto iz Maribora. In za njim še en iz Krškega. Pričela me je grabiti panika. Saj gre cel kup ljudi v Strunjan. Če bo šlo tako naprej, bo tam cela Slovenija! Nato me je prehitel Koprčan. Končno sem pomisli, ah saj gre samo domov. Skratka, ko so me tako prehitevali avtomobili iz različnih krajev so se v meni porajala čustva, ki so me bolj ali manj vznemirjala. Zato sem preprosto uporabljal metodo za opuščanje vseh teh čustev, tako da sem na koncu postal precej bolj miren in me prehitevajoči avtomobili niso več vznemirjali. Mirno sem lahko peljal naprej in užival v vožnji.
Strunjan
Okoli četrte ure zjutraj, ko je bila zunaj še trda tema, sem končno zapeljal na parkirišče pred plažo v Strunjanu. Presenečen sem ugotovil, da je v bližini presenetljivo veliko ljudi. Vsakdo, ki je prišel, se je samo sem ter tja spogledal z drugimi in se nasmehnil. Seveda smo vsi točno vedeli zakaj smo tukaj in da smo vsi prišli z istim namenom. Vsi smo se odpravili na plažo in ob pogledu na vse te snope svetlobe baterijskih svetilk, ki so preiskovali vsako špranjo in kamenje so me potisnili v iskalno mrzlico.
Popolnoma me je zagrabila evforija, prižgal sem svojo baterijo in pohitel za ostalimi, ki so že pridno preiskovali okolico. Prva postaja je bila plaža mesečevega zaliva. Vsi smo hiteli kot ponoreli. Vsakdo je želel biti prvi pri preiskovanju špranj in skritih kotičkov plaže. To je trajalo kar precej časa in počasi se je pričenjalo daniti. Svetloba je bila vedno močnejša in pričelo nam je zmanjkovati kotičkov, ki še niso bili preiskani.
Ko sem tako srečeval iskalce smo si sem ter tja izmenjali kakšno mnenje o namigih. Vsi smo bili strokovnjaki za interpretacijo namigov a vendar nihče ni vedel ničesar. Zanimivo je bilo poslušati vse te interpretacije in strokovne razlage o mikro in makro lokacijah. A kot sem že povedal, dejansko nihče ni vedel ničesar.
Odpravil sem se na klife. Tu ni bilo skoraj nikogar, kar mi je zelo odgovarjalo. Počasi sem se sprehajal po stezicah in opazoval naravo. Še vedno sem iskal, tokrat v grmičevju in zelo gosti vegetaciji, ki se je razprostirala na obeh straneh potk. Bolj, ko se je danilo, bolj sem opuščal vso to vznemirjenje, ki me je spremljalo od kar sem prispel v Strunjan. Sonce se je že povzpelo nad obzorje in odprl se je čudovit pogled na morje in okoliške hribe.
Ponovno sem se vrnil na plažo in jo še enkrat a tokrat popolnoma sproščeno preiskal. Enako sem storil tudi v solinah. Končno sem spoznal, da to iskanje ne vodi nikamor. Opustil sem še zadnje vznemirjenje in postal popolnoma miren. Že na klifih me je narava precej sprostila s svojo lepoto. Na hitro sem izmenjal še nekaj mnenj z iskalci katere sem vedno znova srečeval zadnjih nekaj ur in se dokončno odločil, da je sedaj čas samo še za čudovit dan na čudovitem kraju. Prenehal sem iskati.
Kdor ne išče, ta ima…
Takoj ko sem sprejel to odločitev, sem se odločil, da pojdem na sprehod v popolnoma drugo smer. Kar vleklo me je tja. Tisti notranji občutek me je enostavno vodil in moje noge so mu samo sledile. Ni minilo niti pet minut od kar sem prenehal iskati, ko sem opazil čuden pokrov kanalizacije. Kar potegnilo me je tja in šel sem na kolena, pa brez lopate in opazil rdeče obarvan kamen. No ta je pa dobra, sem si rekel in ga potegnil ven – kamen namreč. Nič, bil je samo rdeče pobarvan kamen. Še enkrat sem se sklonil, tokrat malo bolj in globoko zadaj opazil plastično posodico kakršno imamo ponavadi v kuhinji za shranjevanje kakšnih ostankov hrane v hladilniku. Ko sem jo odprl je bila znotraj nekakšna zloženka. Na eni strani slika tarče Slovenskih Novic in njihov logotip, na drugi pa napis »10 milijonov tolarjev je vaših – čestitamo«.
Še enkrat sem ponovno pregledal to zloženko, spredaj, zadaj, ponovno spredaj in še enkrat zadaj in vse skupaj ponovil še nekajkrat. Hmm, ali je to potegavščina in je nekdo nastavil lažen ček ali pa je to resnična zadeva? Bolj, ko sem pregledoval zloženko bolj mi je bilo jasno, da je to natisnjeno na tiskarskem stroju in zelo profesionalno narejeno. Prav gotovo tega nekdo z domačim računalnikom in tiskalnikom ne more narediti.
In šele nato sem dojel, da je to zares. Hudiča, našel sem ček. Pravzaprav je ček našel mene.
Spoznanje
Kmalu zatem ko sem držal ček v roki sem pravzaprav dojel, da je moj pereči finančni problem rešen. Ne bo mi potrebno prodati avta. Lahko bom obiskal še nadaljnje tečaje metode Sedona in lahko bom ustanovil svoje podjetje. Ugotovil sem, da mi je ta ček rešil ne samo finančne težave, temveč mi pomaga pri širjenju vedenja o metodi Sedona.
Ta tehnika je končala moje duhovno iskanje, iskanje poslanstva oziroma kaj pravzaprav želim početi v življenju in mi dala pot do miru in sreče, ki sem ju iskal ves čas. Zadnjih nekaj mesecev sem intenzivno razmišljal kako bi lahko prinesel učenje metode Sedona v Slovenijo. Ugotovil sem, da je najdba tega čeka čudoviti način, ki bo bralcem Slovenskih Novic pokazal, kako učinkovita je ta tehnika. Zagotovo bodo objavili članek o meni in metodi Sedona. In tako se je tudi zgodilo.
Nekaj sklepnih misli
Ta avantura mi je pokazala kako hecno deluje naš um in kako se večino časa vrtimo v nekakšnih zankah in vedno znova in znova ponavljamo iste vzorce obnašanja. Takoj ko odstranimo vsaj del teh vzorcev obnašanja, se nam odpre popolnoma drugačen svet, kjer je prav vse mogoče, kjer ni meja in kjer se vse zgodi ravno pravi čas in na pravi način.
Prav tako sem ugotovil, da ni nujno, da se Indiana Jones plazi skozi temačne rove polne ščurkov, podgan in ne tako prijaznih domorodcev z mačetami. Ni nujno, da beži pred kotalečimi skalami in rešuje lepotice, ki se jim zatakne peta v špranji ravno, ko se prikaže gruča pobesnelih pošasti. Zelo lahko je biti Indiana Jones tudi nekega lepega sončnega sobotnega jutra na napol speči obali. Avantura ne potrebuje pridiha nevarnosti, zadošča že ščepec adrenalina in morda malo vonja po soli. :-)
Že preden sem našel ta ček, mi je dala metoda Sedona ogromno. Dala mi je množico osebnih prebojev na vseh področjih. Omogočila mi je, da dobesedno popolnoma spremenim svoje življenje. Verjamem, da je to daleč najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje česarkoli v življenju želimo. Izjemno sem radoveden kako daleč me bo še popeljala. Če tudi vi želite spoznati kaj vse vam lahko življenje ponudi, vam srčno priporočam, da se naučite to tehniko. Je res izjemno enostavna in neverjetno mogočna. Tudi čudeži niso izključeni.
Najbolj pomembno spoznanje pa je bilo, kako učinkovita je metoda Sedona. Morda zadnji mesec ali dva preden sem našel ta ček sem uporabljal to metodo predvsem za dve področji. Prvo je bilo kako metodo Sedona predstaviti širši javnosti, drugo pa seveda moje finančno stanje. Kako in kaj nad naredim nisem niti razmišljal. Vse kar sem počel je bilo to, da sem opuščal vse omejujoče občutke in misli o teh dveh področjih. Šele ko sem našel ček, sem ugotovil, da mi najdba tega čeka rešuje obe področji - vsaj za nekaj časa. In ravno to je tisto največje spoznanje. Opuščanje te osvobodi pritiska kako in kaj narediti. Stvari se lahko zgodijo same po sebi brez vsakršnega napora. Če jim le dovolimo.