Neizpolnjene novoletne zaobljube
Ali je koristno, da si za novo leto zastavimo novoletne zaobljube?
Novo leto se je šele začelo in dostikrat ob tem času naredimo pregled preteklega leta in tudi sprejmemo kakšne novoletne zaobljube, kaj vse bomo v svojem življenju spremenili. Z drugimi besedami si postavimo cilje.
Nekje sem zasledil, da si povprečno 45% ljudi zastavi kakšno novoletno zaobljubo. Najbolj pogoste zaobljube so postati bolj telesno fit, bolj zdravo se prehranjevati, preživljati več časa z ljubljenimi, brati več knjig in podobno. Zastaviti si neko zaobljubo oziroma si postaviti cilj je zelo enostavno. Dejansko doseči ta cilj pa je malce težje.
Okvirno 22% zaobljub se namreč izjalovi že prvi teden, od preostalih nato 40% po enem mesecu, potem še 50% po treh mesecih in končno 60% po pol leta. To ni ravno vzpodbudna statistika. Kaj torej narediti, da bomo naše cilje dejansko dosegli, oziroma resnično izpolnili svoje novoletne zaobljube?
Težava postavljanja ciljev oziroma novoletnih zaobljub
V poslovnih krogih in industriji samo-pomoči oziroma osebnostne rasti se daje precej velik pomen zastavljanju ciljev. Obstaja tisoč in ena metoda kako si zastaviti cilje in kako jih doseči. Lahko bi rekel, da že vrabci na veji, čivkajo, da če resnično želimo postati uspešni na kateremkoli področju, da je neobhodno imeti dobre cilje. Če so ti cilji dolgoročni, je še toliko bolje.
Različne tehnike doseganja ciljev izpostavljajo kako potrebujemo dovolj dober razlog zakaj želimo doseči nek cilj. Kako mora biti naš cilj jasen in definiran tako, da ga lahko merimo. Kako mora biti cilj za malenkost izven naše zone udobja, a ne predaleč. Kako vzdrževati motivacijo, voljo in disciplino. Ter še in še.
Kot sem že omenil, če ste kdaj študirali vsaj eno ali dve metodi za doseganje ciljev, veste, da je v ozadju lahko poljubno mnogo izzivov in da ni nič nenavadnega, da večina ljudi prej ali slej opusti svoje cilje.
Imeti cilje, je po moji izkušnji resnično dobro, saj delujejo kot kompas, ki nam kaže smer kam in kako naprej. Če tega kompasa nimamo, nas tokovi lahko mimogrede odnesejo kdo ve kam.
Po drugi strani so cilji lahko velik vir frustracije in drugih neželenih občutkov. Če delamo na cilju nekaj dni, tednov ali mesecev in ne vidimo konkretnega napredka, nas lahko preprosto mine in opustimo cilj. Če se preveč silimo, nas to hitro utrudi in opustimo cilj. Tudi če opazimo napredek a ugotovimo, da ni tako, kot smo si predstavljali, lahko postanemo razočarani in opustimo cilj. Skratka, marsikaj gre lahko “narobe”.
Kaj pravi metoda Sedona o ciljih in zaobljubah?
Metoda Sedona ima kar nekaj načinov kako se lotiti ciljev, ki so presenetljivo učinkoviti. Vendar zanimivo je, da primarni namen teh postopkov/načinov ni, da dosežemo svoje cilje. Primarni namen je, da se osvobodimo vsakršnih omejitev in prepoznamo svojo resnično naravo. Ob tem, ko se osvobajamo lastnih omejitev, postanejo naši cilji bolj dosegljivi ter enostavni in posledica je, da običajno svoje cilje tudi dosežemo. Doseženi cilji so tako bolj “stranski pojav” postopkov metode.
Kot prvo, kaj se dogaja, ko želimo nekaj doseči, ko želimo nekaj spremeniti? Kako se čuti, ko nekaj želite a imate obenem občutek, da to za vas ni mogoče? Ali ni prav, da to imate? Ali da si tega ne zaslužite? Ali da je to pretežko ali celo nemogoče? Ali da boste postali, če že dosežete ta cilj, nekdo drug ali nekaj drugega, česar vas je morda strah?
To je že prva ovira na poti do vaših ciljev. Kako verjetno se boste držali svojih zaobljub, da nekaj spremenite oziroma dosežete, če imate že na začetku nasprotujoče občutke?
Pogosto tudi naši cilji, niso resnično naši cilji. Dostikrat so to cilji naših partnerjev, staršev, šefov, prijateljev, znancev, družbe v kateri smo in podobno. Pogosto nekaj želimo le, da bi ugajali drugim. Kako verjetno je, da boste naredili vse kar je potrebno v tem primeru? Še posebej, če imate kakršnekoli predsodke ali dvome o takšnih ciljih.
Potem so tu še naše naklonjenosti, navade in prepričanja, ki pogojujejo kako delujemo v vsakdanjem življenju. Iz trenutka v trenutek sprejemamo vrsto drobnih odločitev, ki se dogajajo večinoma nezavedno. Lahko bi rekli, da ima naš um privzeti način delovanja in sprejemanja odločitev in če se zavestno ne potrudimo in ne posežemo v tovrstno odločanje, bo um pač izbral tisto privzeto pot. Z drugimi besedami, bo deloval kakor smo pač navajeni.
Pomembni dejavnik je, da je privzeti način delovanja sila enostaven, samodejen in ne zahteva nikakršnega napora. To, da se zavestno nekaj odločimo in delujemo drugače, kot je ta “privzeti” način, pa zahteva precej truda, volje in energije.
Tudi tukaj z metodo Sedona postopoma spremenimo privzeti način delovanja našega uma in postane delo na nekem cilju precej bolj naravno in enostavno. Ne potrebujemo jeklene volje, nenehne motivacije in neomejene energije, da nenehno nadzorujemo svoje delovanje v svetu.
S postopki metode Sedona za doseganje ciljev spreminjamo vse te naklonjenosti, navade, prepričanja, kako vidimo sebe in svet na lahek, preprost in naraven način, kar ima za posledico, da dejansko prepoznamo tiste resnične cilje, ki so resnično naši in ki jih z radostjo dosegamo.
Tako namesto, da se nenehno “bojujemo” proti svojim navadam in prepričanjem, jih na nežen način spremenimo in pot do naših resničnih ciljev postane enostavna in tekoča in nas dejansko izpolnjuje.
Kako dejansko doseči svoje cilje
Ne glede kakšne so vaše novoletne zaobljube ali katere cilje bi radi dosegli, namesto, da se silite doseči te cilje, poskusite odstraniti vse tiste omejujoče občutke, navade in prepričanja, ki vas pri tem ovirajo.
Kot primer bi navedel znanca iz ZDA s katerim se slišiva enkrat tedensko za okvirno pol ure do ene ure in skupaj vadiva izpuščanje omejujočih oziroma negativnih prepričanj s pomočjo metode Lefkoe.
Pri tej metodi je fokus na izpuščanju omejujočih prepričanj, kot so: “nisem dovolj dober”, “nisem vreden”, “ne zaslužim si” in podobno. Skratka gre za prepričanja, ki jih imamo o sebi (samopodoba) in svetu. Najprej se identificira vedenjski vzorec (navada) in katera omejujoča prepričanja “poganjajo” to navado oziroma vedenjski vzorec. Nato se s pomočjo vprašanj, precej podobno kot pri metodi Sedona, izpusti omejujoča prepričanja. To počneva od poletja 2017 in v tem času sem na njem opazil res neverjetne spremembe.
Njegovo otroštvo je bilo težko, ker ima starša, ki sta bila sama izjemno nesigurna vase, polna svojih problemov in “zafrustrirana” in sta to prenašala na svoje otroke. Tako je že kot otrok izkušal izjemen stres, pomanjkanje ljubezni in podpore, ter tudi sam postal precej nesiguren vase in poln strahov na vseh področjih.
V tem letu in pol je popolnoma drug človek. Le s tem, da sva izpuščala njegova omejujoča prepričanja, je postal precej bolj samozavesten. Njegov odnos do žene in otrok, ki mu je prej predstavljal velik izziv, se je znatno izboljšal in je odličen starš. Zbral je pogum, da gradi svoj lasten posel in se na splošno počuti bistveno bolje. Skratka, večina tistih strahov, občutkov nemoči in nebogljenosti so popolnoma izginili. Delo na njegovih ciljih mu je postalo dejansko v užitek in z lahkoto deluje v smeri, da jih tudi doseže.
Skratka, poskusite si vzeti vsaj enkrat tedensko kako urico časa, da dejansko pogledate kakšna omejujoča prepričanja imate, kakšne so vaše navade, kako se na splošno počutite in jih s postopki metode Sedona ali metode Lefkoe izpustite.
Majhne in drobne spremembe v vaših naklonjenostih, navadah, prepričanjih in počutju se seštevajo in hitro prinesejo velike pozitivne spremembe na vseh področjih vašega življenja.
Dodatno pomoč pri temu lahko dobite tudi na podporni skupini, ki se dobiva vsako sredo in kjer boste tudi izvedeli in izkusili konkretne postopke metode Sedona, kako se znebiti vseh teh omejujočih občutkov. Poskusite, všeč vam bo.